Z babico sem zelo rada športala, ko sem bila mlajša. Kaj sem začela odraščati, so me seveda začele zanimati druge stvari, a vseeno sem želela nekako ohraniti nekaj s svojo babico. Na žalost, nisem več morala hoditi z njo v fitnes ali pa na tek. Zato sem se odločila, da bom z njo ohranila vsaj kolesarjenje. Babica je bila seveda zelo vesela že samo zato, ker sem si vzela čas zanjo. Kolesarjenje je bilo res nekaj, kar naju je precej zbližalo in res sva obe 2 uživale.
Čez nekaj časa pa je seveda tudi nastal problem, katerega nisem pričakovala. Moja babica je dobila revmatoidni artritis. Revmatoidni artritis je nekaj, za kar sama še nikoli nisem slišala, a vedela sem, da je zelo boleče, glede na to, da je babica nehala kolesariti. Najprej sem se pozanimala po spletu, kaj je revmatoidni artritis je in kako lahko to preprečimo ali pa vsaj ublažimo? Dobila sem zelo lepe odgovore in s temi odgovori sem tudi šla do svoje babice. Babica mi je povedala kje imata revmatoidni artritis in kateri predeli jo najbolj boli. Tako sem ji točno dala navodila, kaj vse mora početi in da bo morala spremeniti tudi malce svojo prehrano. Razložila se mi je, da je potrebno tudi skrbeti za telo znotraj in ne samo zunaj.
Res me je dobro poslušala in si veliko stvari zapomnila, saj ko sem prišla naslednjič do nje, je že normalno hodila po stanovanju in me je vprašala, če bi šle malce kolesariti. Načeloma še ni pripravljena popolnoma iti na dolge razdalje s kolesom, ampak je vsaj prišla do tega koraka, da se usede na kolo ter zapelje malce naokoli. Zelo sem vesela, da sem ji lahko na nek način pomagala ter da revmatoidni artritis ni nekaj, kar jo bo trenutno zaznamovalo.