Ko sem bila mlada, sem bila atletičarka, potem pa sem šport popolnoma opustila. Prepričana sem bila, da ne bom nikoli več tekla. Potem pa je prišlo obdobje, ko sem o teku premišljevala vsak dan. Tega občutka nisem bila vajena že kar nekaj let. Prav zaprav nisem bila prepričana, kaj točno se dogaja z mojim telesom. Moja glava ni hotela premišljevati o teku, telo pa je hotelo teči. Minevali so dnevi, ko sem opazovala te moje občutke in jih povedala mojemu možu. To pa je bil tisti ključni trenutek, ko sem jaz spet obula tekaške copate in začela teči. 

Njegove besede so bile: ” Nehaj govoriti o teku, enostavno pojdi tečt.”

Najprej so me njegove besede razjezile, ker sem dobila občutek, da sem mu tečna. Potem pa sem en dan šla na sprehod v gozd in enostavno v enem trenutku začela teči. Imela sem občutek, kot da se je moje telo spomnilo teka, kako srečna sem bila takrat, ko sem tekla. Tako sem naredila svoj prvi trening. Že takrat sem se zavedala, da ne bo lahko, vendar sem imela tako močno željo po teku. 

Tako sem poslušala svoje telo. Najprej je bil moj cilj, da tečem dvakrat na teden, a moje telo je hotelo več. Tako danes po enem mesecu že tečem vsak dan. Ne znam vam razložiti zakaj, enostavno moje telo po teku hrepeni in odločila sem se, da bom poslušala svoje telo. Seveda me je strah, da bo to zame preveč. Bolj kot si to govorim, bolj moje telo v teku uživa. 

Če želite teči, obujte tekaške čevlje in pojdite na tek. Tecite tako, da v teku uživate, ne naprezajte se preveč, da se vam tek zaradi utrujenosti ne zameri. Tako boste lahko tekli na dolgi rok. …